Alamut

Na severu Irana stoji mogočen grad Alamut, poln skrivnosti, laži in znanja. Na vrhu najvišjega stolpa, od koder pogled seže do Kraljeve reke, bojnih polj in rajskih vrtov, prebiva Seiduna ali Hasan Ibn Saba, njegov vladar. V temi svoje izbe kuje načrt, kako bi uničil Izmailsko cesarstvo in Alamut postavil kot temelj vsega – glavno mesto v deželi.

Pri tem mu nezavedno pomagajo zvesti učenci (fedaiji). Dan za dnem se urijo v borilnih veščinah, učijo se o zgodovini, veri in kulturi svoje dežele. Tako jih daiji (učitelji) pripravljajo na težke zahteve vladarja, ki jih bodo morali izpolnjevati do konca, saj ko so enkrat na Alamutu, ne morejo po svoji želji živi iz njega.

Na drugi strani stolpa se v prelepih vrtovih življenja veselijo mlade deklice. Pod okriljem hudobne Apame in materinske Mirjam se učijo pesništva, zapeljevanja in drugih umetnosti. Razigrane in živahne živijo razkošno življenje, a vse imajo temno preteklost. Žene jih želja, da bi nekoč spoznale svojega “Ferhada”.

Alamutu se bliža nevarnost, saj je veliki vezir Nizam al Mulk razpisal na glavo Seidune denarno nagrado. Hasan pri priči začne z izpeljavo načrta in najprej skliče svoja dediča Abu Alija in Buzruka Umida ter jima ga razkrije. S pomočjo čarobnih kroglic (hašiša) bo tri najboljše med učenci (Ibn Tahirja, Jusufa in Sulejmana) popeljal v grajske vrtove kjer jih bodo hurije s svojo lepoto prepričale, da so zares v raju. Učenci bodo priče, da je Seiduna zares prerok, kateremu je dal Alah ključ od raja, in s tem bo razširil svojo mogočnost po vsej deželi. Ali mu bo načrt uspel?

Predstava je narejena po Bartolovemu romanu Alamut, ki je izšel pred skoraj osemdesetimi
leti. Govori o terorizmu srednjega veka na območju Irana. Poleg poudarjene vere, žrtvovanja in manipulacije sta v zgodbi pomembni tudi zvestoba in ljubezen, ki se prepletata med učenci in deklicami, ter celo med Seiduno, Mirjam in Apamo.

Zaključna produkcija Gledališke šole Gledališki trening Gledališča Koper.