Ana Karenina

Ana Karenina je eden najbolj pretresljivih romanov svetovne literature, ki je prevzel generacije bralcev po vsem svetu. To je srhljivo lepa ljubezenska zgodba, polna kesanj, upanj in razočaranj. Ljubezen je v tem romanu območje človekovih najglobljih iskanj in teritorij morebitne odrešitve, hkrati pa dinamit, ki razstreli predsodke, premakne družbene konvencije v temeljih in pomeni tisto silovitost in moč, s katero se posameznik upre vladajočemu redu, čeprav v tem uporu izgori in propade. To je tudi zgodba o posameznikovem iskanju drugega v svetu, ki nas na videz združuje v skupnost, v resnici pa nas zaklepa v osamljenost.

Jovanovićeva odrska priredba znamenitega Tolstojevega romana iz leta 1878 v veliki meri ohranja kompleksno romaneskno zgodbo, a vendarle na odru ustvari dramo, ki izzveni izjemno sodobno. Zgodba o veliki neobvladljivi ljubezni, ki trči ob številne zunanje pa tudi ob nekatere notranje ovire, je zgodba o posamezniku/posameznici in o družbi, v kateri ni prostora za tiste, ki se ne držijo pravil. Ljubezen, ki trešči v življenje uglajene plemkinje, soproge in matere, Ane Karenine, je prevelika za družbo in njeno dvojno moralo, za njene rigidne (tudi nepisane) zakone, za njeno ozkosrčnost in neprizanesljivost. Kratkotrajna izpolnitev v nedovoljeni ljubezenski zvezi je »kaznovana« – Ana Karenina izgubi pravico do sina, družba jo zavrne in izobči. Izolacija, prikrajšanost, vsakršni dvomi stopnjujejo njeno nesrečo v agonijo, v kateri vidi en sam izhod.