Burundanga

Menda res obstaja: droga, ki človeka pripravi do tega, da govori čisto resnico. Imenuje se burundanga. Kako zelo pripravno za študentko zgodovine Berto, ki je zanosila in bi se rada prepričala, da jo izbranec resnično in globoko ljubi! A kaj, ko čudežni napitek razkrije še marsikaj drugega in docela nepričakovanega: na primer, da je njen na videz povsem navaden fant, študent računalništva Manel pripadnik teroristične baskovske organizacije, njegov prijatelj Gorka, neustrašni član iste organizacije, pa v resnici le njen obrobni člen. V vrtoglavem klobčiču zapletov in komičnih preobratov, ki jih sprožijo izpovedana resnica pa tudi Manelova in Gorkova ugrabitev Bertinega strica, ki se, čeprav storjena z nabitim revolverjem, izkaže za klavrno farso, saj ugrabljenca strica začasno »uskladiščita« kar v sosednji sobi, njuno »teroristično« delovanje učinkuje povsem anahronistično, je končno vendar najpomembnejše tisto prvo: ljubezen.

Četudi je slovenski gledalec med ogledom Burundange prikrajšan za nekaj užitka, zagotovljenega španskemu, ki zmore bolje razumeti zlasti duhovito vzporejanje nekdanjega upora frankovski diktaturi in današnjega boja za odcepitev Baskije in Katalonije, humor Burundange temelji predvsem na nekaterih že večkrat preizkušenih trikih, znanih zlasti iz filmskih komedij.

V Barceloni živeči Jordi Galcerán Ferrer (1964) je eden izmed protagonistov srednje generacije nove katalonske dramatike. Zaslovel je že s prvimi svojimi dramskimi besedili, mednarodno slavo pa je požel z besedilom Grönholmova metoda (2003), ki si ga je v različnih jezikih ogledalo že dva milijona gledalcev. Burundanga je njegovo novejše besedilo, krstno uprizorjeno pred dvema letoma v Madridu.