Kavarna

Lastnik kavarne in osrednji lik komedije Ridolfo, ki ohranja zdravo pamet tam, kjer je primanjkuje, bedi nad usodo Eugenia, trgovca z blagom iz dobre družine, a lahko tarčo žensk in iger na srečo v igralnici brezobzirnega soseda Pandolfa. Eugenio izgublja pri igranju kart s Flaminijem, skritim pod imenom grof Leandro, ki z dobitki vzdržuje plesalko Lisauro, ki verjame, da je samski in se namerava z njo poročiti. Eugenijeva žena zaman poskuša spametovati soproga, moža išče tudi v revno romarico preoblečena Flaminijeva žena Placida, obe pa pri njunih prizadevanjih s spletkarjenjem – čeprav nehote – ovira Don Marzio, oblasten in klepetav neapeljski plemič … Konec je, kot se za komedijo spodobi, srečen. Nesporazumi, ki jih je z obrekovanjem zanetil Don Marzio, se razjasnijo; plemič, ki nikoli ni dvomil o dobrih namenih svojih dejanj, je prisiljen priznati svojo krivdo in zapustiti Benetke, življenje stalnih in naključnih obiskovalcev kavarne pa se znova vrne v okvir splošne etike in morale.

Goldoni je komedijo napisal leta 1750. Družbeni sloj njegovih likov je mala in srednja buržuazija, ki pooseblja vsakdanjost, ponavljajoča se dejanja in situacije na odru ter v resničnem življenju ali, kot je zapisal prevajalec Srečko Fišer: »Osebe, ki jih slika Goldoni, se bojujejo za svoj prostor v svetu, ki ravno ne poka od zdravja; komediograf bi bil precej neumen, če bi ga slikal, ne da bi vedel, kaj slika (pa še jurist je bil povrhu). Toda hkrati osebe same tak svet tudi ustvarjajo; obsojajo ga in v isti sapi idealizirajo. Da se pretirano ne spotikajo ob načelna stališča, je njihova življenjska šansa, nikakor ne slabost.« Goldonijeva odločitev, da za prizorišče komedije izbere prav kavarno kot družabno središče tistega časa, je v tej luči samoumevna, saj komedija prikazuje »svet v malem«, izsek resničnosti, prenesen na oder; vsak gledalec tistega časa bi se zlahka prepoznal ali prepoznal koga od svojih znancev v enem od likov komedije.

Uprizoritev Kavarne v Slovenskem stalnem gledališču je druga postavitev te komedije na slovenskih odrih, režiser Janusz Kica, ki so ga pri tej komediji pritegnili sijajni dramski liki, pa se je z Goldonijem že večkrat srečal, nazadnje je v Teatru in der Josefstadt na Dunaju zaživela njegova uprizoritev Počitniške trilogije.