Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič)

Biografska drama o goriškem slavčku, ki je pred več kot sto leti hrepenel in svoje srce izlival v pesmi, je zgodba o vzponih in padcih človeka, globoko razmišljujočega in še globlje čutečega do vsega, kar ga obdaja. Življenjska pot pesnika, nenavadno razgibana za katoliškega duhovnika, odseva duh časa, v katerem se rojeva želja po narodni enotnosti in borba za obstanek slovenskega jezika. Gregorčičeva misel o teh velikih vprašanjih je zapisana v številnih narodnobuditeljskih pesmih. Dolgoletni boj, ki se je vnel med njegovimi privrženci in zagretimi nasprotniki, je prerasel v skoraj politični obračun med svobodomisleci in tradicionalisti. Napadi na umetnikovo občutljivo srce, sprva tako čisto, odprto in osvobojeno vsake zlonamernosti, so v njem sprožili nezaupanje vase in v svojo umetniško moč. Nenehne ustvarjalne krize in depresije so botrovale vse hujšim težavam z zdravjem, ki jim je na koncu podlegel. Skozi vse to pa kot žarek presevajo neizpolnjena, nikoli pozabljena čustva do dekleta, iz katerih so vzklile najlepše ljubezenske pesmi.

Avtorica besedila in režiserka Neda R. Bric se je po Aleksandrinkah in Edi – Zgodba bratov Rusjan znova lotila primorske tematike, saj je prepričana, da nam pogled v zgodovino lahko pomaga razumeti in oblikovati našo sedanjost. Gregorčičeva življenjska pot (prikaže jo v treh starostnih obdobjih s tremi protagonisti), ki jo razširi s spekulacijami in nadaljevanjem biografije v času po njegovi smrti, jo vodi k spraševanju o pritisku institucij – najsi bo to cerkev, družina, šola ali država – na človeka. Se jim dandanes še vedno enako uklanjamo? Je moč z njimi sobivati ali se je nujno proti njim boriti?

Neda R. Bric – Primorska gledališka nagrada tantandruj za gledališki dosežek za avtorski projekt, Nova Gorica, 2012

Ivo Barišič – Primorska gledališka nagrada tantadruj za igralski dosežek, med drugim tudi za vlogo Simona Gregorčiča, Nova Gorica, 2012