Kralj na Betajnovi

Med vsemi umetnostmi je prav gledališka tista, ki se je – bodisi kot komedija, satira, farsa bodisi kot drama – vedno najbolj glasno odzvala na spremembe v družbi, predvsem tiste, ki jih je poskušal uveljaviti njen koservativni del. Na dogajanja v slovenski družbi na prelomu prejšnjega stoletja se je odzval Cankar, dobro stoletje pozneje se v času koronske krize odziva tudi naše gledališče s spletnimi bralnimi uprizoritvami štirih dramskih besedil Ivana Cankarja. Izbrali smo tista, ki jih obravnavajo dijakinje in dijaki zadnjih letnikov na maturitetnem izpitu iz maternega jezika, kot drugega socialno kritično dramo o obsedenosti z voljo do moči – Kralja na Betajnovi.

Potem ko se Maks Krnec, ki je pustil študij, vrne domov, ugotovi, da je njegov oče finančno propadel, obogatel pa je njegov nesojeni tast Kantor. Francko, Maksovo dekle, namreč proti njeni volji zaročijo z bogatim posestnikom Bernotom. Maks sumi, da je Kantor kriv smrti svojega bratranca in da skuša njegovo hčer spraviti v samostan. Ko Kantor ugotovi, da Maks ve preveč in da ne bo molčal, ga Kantor ustreli, umor pa naprti Bernotu.