Lepotica in zver

Motiv lepotice in zveri korenini v antični dobi, zgodba pa je bila prvič zapisana in natisnjena v 18. stoletju; predloga vsem poznejšim predelavam je postala skrajšana in nekoliko prirejena različica izvirnika, ki jo je leta 1756 zapisala Mme. de Beaumont. Njene priredbe so v zadnjih desetletjih našle pot tudi na filmska platna (Jean Cocteau), v animirane filme (Walt Disney), na gledališke in baletne odre ter v muzikale. Navkljub vsebinskim variacijam vse pripovedujejo o lepem, toda posebnem dekletu, ki se raje kot fantom posveča prebiranju knjig in skrbi za očeta. Ko ta nekega dne odide na sejem, se na poti domov pred nevihto zateče v dvorec, v katerem živi v zver začarani princ, ki v zameno za njegovo življenje zahteva njegovo hčer. Ker se princu v podobi zveri življenje izteka in ga lahko odreši le ljubezen dekleta, se po (ne)pričakovanih preobratih zgodba vendarle srečno konča – lepo dekle se v Zver zaljubi in ga odreši uroka.

Pravljico, ki spregovori predvsem o tem, da se prava lepota človeka skriva v njegovi notranjosti, je v plesno govorico prelil Siniša Bukinac, s slikovitostjo, razgibanostjo in liričnostjo pa je navdušila vse najmlajše obiskovalce gledališča.