Monologi za Paolo Borboni

Enajst monologov, enajst (ne)navadnih žensk in prav toliko prostodušnih, humornih, vendar psihološko tankočutno izpisanih izpovedi, ki razkrivajo svoje notranje konflikte, strahove, hrepenenja in razočaranja; malomeščanka v »kratkem stiku« verbalno napade naključnega delavca, ki popravlja žice na strehah bloka,v katerem živi; beračica pred cerkvijo poda svojo vizijo svobodnega življenja in radikalne nazore o svojem »poklicu«; morilka zanemarjenih in debelušnih ljudi je prepričana, da je le izpolnjevala svoje življenjsko poslanstvo, ko se je pred nečistočo borila z »milom in vodo«; trafikantka po igri usode postane dedinja premoženja mlekarnarice, ki ji je speljala moža …

Aldo Nicolaj je eden najpomembnejših italijanskih dramatikov 20. stoletja, avtor več kot sedemdesetih komedij in triinpetdesetih monologov, ki – četudi pogosto umeščeni v vsakdanje življenjske okoliščine –, vendarle odpirajo globlja eksistencialna vprašanja o identiteti, osamljenosti, ljubezni, minljivosti in družbenih pričakovanjih. Svoje prve monologe je napisal na pobudo igralke Paole Borboni, ene najvidnejših osebnosti italijanskega gledališča. Spoznal jo je leta 1955, se nanjo globoko navezal in prav zanjo napisal večino monologov, med njimi tudi slovenskemu občinstvu v izvedbi Polone Vetrih dobro znane monologe, zbrane in uprizarjane pod naslovom Blagi pokojniki, dragi možje. Z njimi je svojo kariero v gledališču, ta se je začela leta 1916 in končala leta 1994, nekaj mesecev pred smrtjo, želela zaključiti tudi Paola Borboni, ki jih je igrala do svojega devetdesetega leta!

Mnogo mlajši sta igralki našega gledališča, Anja Drnovšek in Tjaša Hrovat, ter gostja iz novogoriškega gledališča Patrizia Jurinčič Finžgar, ki bodo med monologi, napisanimi za Paolo Borboni, izbrale nekaj tistih, v katerih prepoznavajo tudi del sebe, in pripravile žensko monodramsko uprizoritev, v kateri bodo uživali tudi moški.

P. S.: Po uspehu monologov, napisanih za igralke, se je Nicolaj lotil pisanja monologov tudi za njihove igralske kolege, vendar je moral priznati, da jih je pisal z »veliko težavo, saj moška psihologija ni tako kompleksna, subtilna in niansirana kot je ženska«.