Nora ali Hiša za lutke

Življenje norveškega dramatika Henrika Ibsena (1826–1908) sta usodno zaznamovala očetov bankrot in socialni padec družine. Problem gospodarskega in družbenega propada in problem socialne izolacije se pojavljata v večini Ibsenovih dramskih besedil.

Nora živi navidez harmonično družinsko življenje z možem Torvaldom Helmerjem in tremi otroki. Popolnoma je predana možu, streže njegovim željam, mu želi ugajati, ga zabavati in razveseljevati, je podrejena, ubogljiva, posveča se možu in družini. Torvald se do nje obnaša pokroviteljsko, Nora zanj ni enakovredna sogovornica in partnerka, marveč škrjanček, veverička, mala zapravljivka, čudna stvarca … Ko postane direktor banke, se zdi, da družinski sreči ne bo konca.

Vendar se izkaže, da je Norin in Torvaldov zakon daleč od idealnega, da je Nora za Torvalda samo »lutka«, da ga bolj skrbita njegov ugled in položaj v družbi, ni mu mar za lastno ženo in ji v ključnem trenutku ne stoji ob strani. Nora ljubljenega moža zagleda v popolnoma novi luči in ugotovi, da s takim človekom noče več živeti.

Čeprav sta glavni temi Ibsenove Nore meščanski zakon in položaj ženske v njem, avtorja najbolj zanimata emancipacija in notranja rast posameznika, ki se upre večini in togim družbenim normam, pa naj bo to moški ali ženska. Razkriva konflikt med posameznikom, ki išče resnico in svobodo, in družbo, ki zatira njegove želje in potrebe. Ko se posameznik intelektualno osvobodi tradicionalnega načina razmišljanja, povzroči to resne konflikte v njegovi okolici.

Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje.