Praznotelesna režija: Biomehanika in biomehatronika
Postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov bo na predavanju z naslovom Praznotelesna režija: Biomehanika in biomehatronika tematiziral postgravitacijsko gledališko umetnost, s posebnim poudarkom na konceptu »gibalne vektorijalnosti v območju breztežnosti«. Ob tej priložnosti se bo posvetil tudi knjigi Biti z igro, gledališkega režiserja Mileta Koruna.
Dragan Živadinov (1960–2045) je gledališki umetnik, ki deluje v območju praznotelesne gledališke režije znotraj postgravitacijske stilne formacije. Skupaj z vizualno umetnico Dunjo Zupančič uresničuje v območju razvojne umetnosti koncept petdesetletne gledališke predstave Noordung::1995–2045, ki jo po premieri ponavljajo vsakih deset let, na isti dan, ob isti uri.
Z razvojem digitalne transformacije v časovnem prehodu iz XX. v XXI. stoletje sta z Dunjo Zupančič za potrebe petdesetletne predstave Noordung::1995–2045 razvila koncept Umbota/tehno-abstrakta, ki vznika kot data objektnost v smeri post humanistične uresničitve, kot gledališko etično-estetsko strnitveno torišče.
Dragan Živadinov je v svojem umetniškem življenju razvil dve stilni formaciji retrogardizem (198–1992) in telekozmizem (postgravitacijska umetnost) (1995–2045).
Manifestacija retrogardistične umetnosti je umetniško gibanje Neue Slowenische Kunst (NSK), katerega soustanovitelj je in mu je dal tudi ime.
Dragan Živadinov je leta 1998 na selekciji za kozmonavta v Zvezdem mestu (Rusija) postal kandidat kozmonavt. Poleg tega je z Duno Zupančič uprizoril prvo predstavo na svetu v pogojih breztežnosti. Je soustanovitelj Kulturnega središča Evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju, Slovenija.
Študiral je na Univerzi v Ljubljani na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v letih 1980–1984.
