Stoletje mjuzikla
Glasbena revija| Koprodukcija | Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovensko stalno gledališče, Trst |
|---|
Ustvarjalci
Razmah mjuzikla v Sloveniji v zadnjem desetletju in pol – od uprizarjanja broadwayskih in westendovskih glasbenih uspešnic do izvirne domače produkcije – je predvsem med mladimi vzbudil več zanimanja za glasbeno-scenski žanr, ki je bil z nekaj izjemami (Smrad opera in U slovenačkim gorama sredi osemdesetih, Sneguljčica na začetku devetdesetih in Čikago desetletje pozneje) – na slovenskih odrih le redko zastopan. Vzrok bi lahko takrat našli v podcenjevanju tega žanra pri vodstvih gledališč, njihovem nepoznavanju off-brodwayske produkcije, predvsem pa nezavedanjem, da med množico izrazito komercialnih del lahko najdejo tudi mjuzikle, napisane po vrhunskih dramskih predlogah.
Danes tudi naša gledališča vedo, da mjuzikel pomeni še kaj drugega kot le všečno glasbeno komedijo. Da bi del te glasbeno-scenske tradicije približali tudi občinstvu na Obali, v Stoletju mjuzikla predstavljamo mejnike v razvoju tega žanra glasbenega gledališča in jih povezujemo v zaokroženo celoto; ob glasbi in vokalnih interpretih posamezne točke z govorjenim besedilom povezuje pianist, ki gledalcem predstavi razvoj žanra, smernice in prelomnice v njegovi zgodovini.
Avtor veznega besedila in režiser uprizoritve je danes eden najvidnejših evropskih režiserjev mjuziklov, Čeh Stanislav Moša, ki v Stoletju mjuzikla predstavlja odlomke iz sedemnajstih mjuziklov od tridesetih let prejšnjega stoletja do danes: Lasje, Nesrečniki, Mačke, Evita, My Fair Lady, Jekyll and Hyde, Miss Saigon, Zgodba z zahodne strani, Jesus Christ Superstar, Cabaret, Goslač na strehi, Fantom iz opere, Porgy in Bess, Mary Poppins, Aladin, Levji kralj in Moulin Rouge!
Iz kritik
Na v glavnem praznem odru, saj so na prizorišču prostor ob skupinskih prizorih zapolnili igralci in plesalci, so v zvočni polnosti in brezhibni izvajalski in interpretativni, tudi gibki plesni izraznosti, navdušujoče zazveneli izseki muzikalov.
/…/
Vse skladbe so zelo izrazito, v dovršeni muzikaličnosti in glasovni ubranosti izvajali slovenska pop pevka Tinkara Kovač, ki je očarala poslušalce s svojim čistim, lepo izoblikovanim glasom, ki zmore nešteto odtenkov, pa tudi s svojo prečno flavo. /…/ Vsi igralci so poleg igralskih veščin ponovno potrdili veliko glasbeno oz. pevsko nadarjenost in tudi spretnost v izvedbi nelahkih koreografskih korakov pod vodstvom Anete Majerove iz češke Moševe ekipe.
/…/
Svoje navdušenje nad izvedenim in zadovoljstvo z ogledom je občinstvo (zapis se nanaša na petkovo ponovitev, 9. oktobra, namenjeno zlasti mladini) zgovorno izkazalo z dolgotrajnim aplavzom, s katerim se je iskreno zahvalilo vsem izoblikovalcem uprizoritve za očarljiv skok v bistre glasbeno-gledališke vode, ki se tako imenitno priležejo še predvsem v tem času, da vsaj za nekaj trenutkov pozabimo, kako nas v svojih uničujočih in strah vzbujajočih krempljih še vedno trdno drži koronavirus covid-19.
Moša je imel na razpolago kar razkošno zasedbo, v kateri so izstopali Tinkara Kovač, izrazit glasbeni talent, ki je zelo občuteno in doživeto petje dopolnila s svojo flavto, naša lepotica Lara Komar, ki se zna vsestransko izkazati na glasbenem in gledališkem področju, ter imenitni češki gost Petr Gazdik, ekspresiven in prepričljiv, pohvalo pa si poimensko zaslužijo tudi preostali pevci in plesalci /…/.
Bogati kostumi, projekcije na velikem ekranu in igra luči so petju in glasbi ukrojili zaključene okvire ter smiselno prispevali k celoti: ta je ne samo zadovoljila, temveč mestoma tudi navdušila občinstvo, ki se je rade volje odzvalo na Greblovo vabilo in se preizkusilo v petju pesmi iz filma Mary Poppins z naslovom Supercalifragilisticexpialidocious.
