Tri verzije življenja
Igra, ki vas bo izzvala, da znova razmislite o tem, kako vidite lastno življenje.| Premiera | 25. oktobra 2024 v Gledališču Koper |
|---|---|
| Trajanje | Predstava nima odmora. |
Ustvarjalci
| Prevajalka | Suzana Koncut |
|---|---|
| Režiserka | Nina Šorak |
| Scenografinja | Urša Vidic |
| Kostumografinja | Tina Pavlović |
| Avtor glasbe | Laren Polič Zdravič |
| Lektor | Martin Vrtačnik |
| Oblikovalec svetlobe | Jaka Varmuž |
Igralska zasedba
| Henri | Rok Matek |
|---|---|
| Sonia | Anja Drnovšek |
| Hubert Finidori | Luka Cimprič |
| Ines Finidori | Alenka Kraigher |
Stanovanje v 14. pariškem okrožju. Medtem ko Henri in Sonia spravljata spat njunega šestletnega sina in žolčno razpravljata o meji, do katere je še vzgojno ustreči zahtevam otrok, zvonec na vratih naznani obisk Huberta, znanstvenika in Henrijevega mentorja, ter njegove žene Ines, čeprav sta Henri in Sonia prepričana, da sta ju na obisk povabila šele naslednji dan. Nepričakovana obiskovalca gostitelja spravita v zadrego, saj jima razen piškotov, čipsa in veliko vina nimata ponuditi ničesar. Situacija je še toliko bolj nerodna, ker Henri, ki že tri leta ni objavil strokovnega članka, potrebuje Hubertovo podporo, da bi dobil mesto direktorja za raziskave. Toda, ko Hubert omeni, da je v tuji strokovni reviji prebral članek, ki se ukvarja z vprašanjem ali so haloji temne snovi v galaksijah ploščati – to pa je tudi tema, s katero se je Henri ukvarjal zadnja tri leta in o njej malodane dokončal članek – se Henri zave, da ne bo napredoval.
Kot aludira že naslov igre Tri verzije življenja, opisani prizor dramatičarka Yasmina Reza predstavi v treh variacijah. Razmerje moči med protagonisti v prizorih strukturno ohranja bolj ali manj enako, spreminja pa očišče pogleda ter značajske in psihološke značilnosti likov, kar vodi v njihove vedno drugačne odzive in nenazadnje tudi posledice, »izid« vsakega od prizorov; bolj kot vprašanje znanosti avtorico v igri namreč zanimajo posledice, kakršne v vsakdanjem življenju puščata neusmiljena tekmovalnost in hlastanje za novimi dosežki za vsako ceno.
Igra Tri verzije življenja (2000) je peto dramsko besedilo danes največkrat uprizarjane sodobne francoske dramatičarke in pisateljice Yasmine Reza (1959). Krstno je bilo uprizorjeno na Dunaju v režiji slovitega režiserja Luca Bondyja, v prvi francoski uprizoritvi le teden dni po dunajski premieri pa je nastopila tudi avtorica sama. V režiji Borisa Cavazze so igro v sezoni 2002/2003 uprizorili v Drami SNG Ljubljana.
Iz kritik
Režiserka Nina Šorak z vmesnimi izstopi iz vlog uprizoritev postavlja kot gledališko in igralsko preigravanje, kar metagledališko poudari duhovit inspicient z dvema ali tremi ponavljajočimi se replikami. Igrivost igranja podpira tudi prostor scenografinje Urše Vidic z osrednjim okroglim poligonom za situacijske variacije in s kotički z garderobnimi mizami za vsakega igralca v odrskih kotih. Anja Drnovšek in Rok Matek ter Alenka Kraigher in Luka Cimprič kot dva igralska para dobro pokažeta krhanje timskega partnerskega duha, pri čemer je sprožilec incidentov pogosto alkohol. A če se prva variacija začne dokaj energično, se zdi da za naslednje vaje v partnerskem slogu predstavi nekoliko umanjka energije. Sporočilo pa je vendarle jasno: variacij je nešteto, a če so temelji trhli, se bo prav vsaka slej ko prej končala katastrofalno.
Okrog jedilne mize ob piškotih in krekerjih – ter vinu! – posedejo štirje odrasli, ki zdaj kažejo, zdaj skrivajo svoje kremplje in čekane. Henri Roka Matka izmed vseh štirih karakterjev doživi največ sprememb, saj se iz ukročenega in pohlevnega mladega znanstvenika prelevi najprej v frustrirano besnega, nato pa v optimistično pokončnega raziskovalca, ki pa mu tudi nihljaj v melanholijo ni tuj. Spočetka vzkipljivo kričava Sonia Anje Drnovšek tekom uprizoritve ubere hladnejše tone in se mestoma od druščine distancira. Hubert Finidori Luka Cimpriča je presenetljiva pojava, saj igralčeva dobrodušna pojava in šaljiva podstat Finidorijevo škodoželjno objestnost prikažeta predvsem kot igračkanje samozagledanega napihnjenca. Alenka Kraigher Ines Finidori oblikuje kot dokaj izumetničeno damo, ki ji visok družbeni položaj podeljuje dobro mnenje o sami sebi – njeno zanimanje za gostitelja je pokroviteljsko, odnos do moža, od katerega je odvisna, pa sovražen. Poleg otroka (glas iz zaodrja), ki k svoji postelji z raznimi izgovori in zahtevami kliče starša, v igri nastopa še en akter: vino, ki se v polnem toku iz steklenice zliva v kozarce in nato hitro po grlih navzdol. Potrjujoč pregovor In vino veritas, treznost oz. omamljenost karakterjev tako delno upravičujeta spremembe v njihovem ravnanju. Bi se četverica enako odkrito pogovarjala brez opoja utekočinjenega sonca?
[…]
Tri verzije življenja so zgoščeno napisan tekst, ki ne dopušča večjih dramaturških posegov, kar upošteva tudi pričujoča uprizoritev. Smisel igre se tako razkriva v psihološkem plastenju karakterjev, ki pa je podprto z niansiranjem podpomenov posamičnih replik. Igralci smelo preigravajo pogovor ob zagatni večerji iz plastičnih vrečk, dogajanje pa se zaradi enakomernega in čez celotno predstavo nespremenjenega tempa sem in tja nagne k monotonosti. Kljub temu pa občinstvu ponudi pravšnjo mero zbodljajev in smeha ter priložnosti za samorefleksijo.
