Žabe

Lazar, reven poštar, sanja o bogastvu. V starodavni krčmi na robu Barja, iz katerega se oglaša žabje regljanje – v resnici glasovi izgubljenih človeških dušic –, sreča prijaznega in skrivnostnega Točaja – Hudiča, ki mu ponudi faustovsko kupčijo; v zameno za bogastvo hoče poštarjevo dušo oziroma njegov spomin. Ko se namesto starke v krčmi pojavi še prelepa mlada Evica, zapeljani Lazar klone in privoli v hudičevo ponudbo.
Strniševa moraliteta Žabe išče odgovore, »ki bi pokazali, da vse skupaj vendarle ni samo to, kar vidimo«. Fizični svet, uprostorjen s poetičnim jezikom in večplastno simboliko, nenehno sega prek materialnega in uhaja v metafizično razsežnost. Besedilo skozi preobrazbo reveža v bogataša spregovori tudi o filozofskih vprašanjih identitete, o obstoju duše, o cikličnosti večne, nikoli potešene želje ter o večnem vprašanju, kdo smo.
Uprizoritev, ki si gledalce sposodi za barjanske žabice ali izgubljene dušice, se poigrava z različno kombinatoriko materialnega bogastva/uboštva in duhovne polnosti/revščine. Z inovativnimi prijemi se izriše nova razsežnost Strniševe simbolike, ki odrsko dogajanje podvrže nenehnemu razkrivanju njegove fiktivnosti. Vprašanje, ki ostaja, je, kaj je v tej gostoti simbolnega realnega, prepojenega z metafiziko in razkazovanega kot fikcija, sploh res(nično).

Pia Zemljič – Borštnikova nagrada za umetniške dosežke za vlogo Babice in Evice v predstavi Žabe na 45. festivalu Borštnikovo srečanje, Maribor
Žabe – nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2009/2010 na 45. festivalu Borštnikovo srečanje, Maribor