Zlati zmaj

V neki hiši se godijo na videz nespektakularne reči; dve stevardesi se vrneta z dolgega leta in gresta skupaj še nekaj pojest; vnukinja, ki je obiskala deda, se v podstrešnem stanovanju prepira s svojim fantom in neki moški, katerega žena se je zapletla z nekom drugim, se bo v družbi soseda špecerista brez zadržkov napil. Tej povprečni večnadstropni stanovanjski hiši pa je Roland Schimmelpfennig dodal še pritličje; tam se v tesni kuhinji tajsko-kitajsko-vietnamske restavracije z imenom Zlati zmaj pet azijskih kuharjev vrti okrog vokov in plinskih gorilnikov. In medtem ko v zgornjih nadstropjih določajo življenje hrepenenja, ki jih vzbujajo ljubezen, ločitev in minljivost mladosti, se spodaj odvija drama nekega Kitajca in njegovega zoba: revežu, ki so ga omamili zgolj z alkoholom, izpulijo zob kar s cevnimi kleščami na kuhinjskih tleh …
Schimmelpfennigovo besedilo ponuja tako igralski kot vsebinski izziv; vsak od petih igralcev odigra po vzoru starogrškega gledališča namreč več oseb: moški igrajo ženske vloge, stari pa like mladih. Na tej podlagi se razvija aktualna nemoralistična pripoved o problematiki imigracije, ilegalnega priseljevanja, vzvišenega odnosa do drugačnih, ravnodušnosti civilne družbe do človekovih pravic, in o kulturi naših neevropskih sosedov. S preobrazbami prehajajo osebe od realnih do pravljičnih likov, ki na najbolj krut način izražajo neuravnovešenost nečloveških medsebojnih odnosov.
Avtor Roland Schimmelpfennig (1967) je vodilni, trenutno eden od najpogosteje uprizarjanih nemških dramatikov, ki je razvil izvirno, prepoznavno dramsko pisavo v soglasju z utripom sodobnega časa. Njegova besedila so našla pot na oder v štiridesetih državah, za besedilo Zlati zmaj pa je prejel nagrado za najboljšega dramatika leta 2010 na festivalu Mülheimer Theatertagen.

Zlati zmaj – nagrada tantadruj 2011 za najboljši gledališki dosežek iztekajoče se sezone