Vse do konca osnovne šole, ki jo je obiskoval v Laškem, kjer je preživel otroštvo in mladost, je bil prepričan, da bo vozil vlake. Toda po srečanju z improvizacijskim gledališčem, po uspehu predstav, ki sta jih s sošolcem pripravila v višjih letnikih I. gimnazije v Celju, hkrati pa bogatejši tudi za nastope s Folklorno skupino Lipa Rečica, v kateri se je učil večglasnega petja, je v njem dozorela odločitev za študij dramske igre.
Na AGRFT UL se je vpisal jeseni leta 2002. Študij dramske igre in umetniške besede je v letniku Dušana Jovanovića in Janeza Hočevarja končal leta 2006 z vlogo v predstavi Pomembno je biti Ernest Oscarja Wilda ter z diplomsko nalogo z naslovom Igralec in prazen prostor. Za vloge, odigrane v 3. letniku akademije, je prejel študentsko Severjevo nagrado ter v času študija kot gost nastopil v predstavah Gledališča ŠKUC in SNG Drama Ljubljana. Po diplomi je dve leti deloval v svobodnem poklicu in nastopil v uprizoritvah že omenjenih gledališč ter v predstavah Slovenskega mladinskega gledališča, Gledališča Glej, Lutkovnega gledališča Jože Pengov, Prešernovega gledališča Kranj, Zavoda Flota in drugih zunajinstitucionalnih projektih.
Član Gledališča Koper je postal 1. septembra 2009. Že v svoji prvi primorski sezoni je nastopil v dveh opaznejših vlogah; bil je Jure v Van den Bergovem Podžigu in Prozorov v Treh sestrah A. P. Čehova. V sezoni 2010/2011 je kot Pridni Peter nastopil v krstni uprizoritvi Groznega Gašperja Tamare Matevc (Gledališče Koper in SNG nova Gorica) in kot Jure Paver v krstni uprizoritvi igre Štorklje umirajo Evgena Carja. Naslednjo sezono je nastopil v kar štirih premiernih uprizoritvah – opozoriti velja na vlogo Franzecka v Bärfussovem Testu. V sezoni 2012/2013 je bil Florindo Aretusi v Slugi dveh gospodarjev Carla Goldonija, v sezoni 2013/2014 pa znova interpret dveh večjih vlog: bil je Molière v Gavranovi Noči bogov in Nick v Albeejevi Kdo se boji Virginije Woolf?. V sezoni 2014/2015 je nastopil v odmevni koprodukcijski uprizoritvi Švejk C. Teevana (Gledališče Koper in MGL), v sezoni 2017/2018 pa je znova nase opozoril v kar treh uprizoritvah: najprej kot Pepi v Barufah Carla Goldonija in Predraga Lucića (Gledališče Koper, SSG Trst, INK Pula, SNG Nova Gorica), nato kot Sin v Zadnjih lunah Furia Bordona in Zum v igri Za blagor vseh ljudi Francesca Randazza.
Ob prvem jubileju, 10-letnici delovanja v našem gledališču, se je v sezoni 2019/2020 primorskemu občinstvu predstavil kot Ben v Jašku Harolda Pinterja, sezono pozneje kot Višji peklenski sekrétar Feri v krstni uprizoritvi Birokratov Jureta Karasa, gledalce je navdušil tudi kot Finec Olavi v božični komediji Laponska Cristine Clemente in Marca Angeleta na začetku sezone 2021/2022.
Prav posebno mesto na umetnikovi igralski poti zavzemajo tiste vloge in pri občinstvu zagotovo najbolj priljubljene predstave, v katerih Matek lahko izrazi svoj pevski dar in znanje – v glasbenih komedijah in muzikalih. Bil je Revež in Pravnik v Sljehrniku Iztoka Mlakarja (2011/2012), Mario v komediji Parole, Parole Alda Nicolaja (2012/2013), Angel v Pašjonu Iztoka Mlakarja (2014/2015), Don Pedro v TračuGašperja Tiča (Gledališče Koper in MGL, 2016/2017) in Tranio v Mlakarjevi komediji Tutošomato(2019/2020). Za vlogo Marije v Tičevem Triu (2015/2016) je prejel nagrado tantadruj za igralsko stvaritev, prav tako izjemen pa je bil tudi v vlogah Mačka v družinskem »mijauziklu« Obuti maček Andreja Rozmana Roze (Gledališče Koper in SMG, 2019/2020), v različnih vlogah v Stoletju muzikala (Gledališče Koper, SNG Nova Gorica in SSG, Trst, 2019/2020), v pevski vlogi Pripovedovalca v Ježevi hišici Branka Ćopića (2021/2022) ter v vlogi Sina v Lepi Vidi Staše Prah (2022/2023).
Dramski igralec, ki je do konca sezone 2022/2023 na domačem odru odigral 54 vlog, verjame, da »igralec zori vse življenje, do zadnje vloge, do zadnje predstave. Z vsako vlogo, z vsako predstavo, morda le z repliko, za katero si lahko reče, da je v predstavi dobro zazvenela, pridoda kamenček k nikoli dokončanemu mozaiku zrelosti. Če že mora nekaj pomeniti, igralska zrelost pomeni morda le to, da si upaš spopasti z likom, iti do roba in preko, in vedenje, da boš, četudi zatavaš v labirint, našel pot iz njega«.
Prepoznaven pri najširšem krogu televizijskih gledalcev je Rok Matek postal z vlogo Roberta Recerja v seriji Usodno vino. Za Prvi program Radia Slovenija je posnel več pravljic, za oddajo Odprta knjiga na Tretjem programu – programu ARS pa roman F. S. Fitzgeralda Veliki Gatsby.
Posodobljeno: januar 2024
