Igor Štamulak se je po končani srednji živilski šoli in višji zdravstveni šoli v rodnem Slovenj Gradcu leta 2001 vpisal na študij dramske igre in umetniške besede na AGRFT v Ljubljani. Študij v letniku profesorjev Mileta Koruna in Matjaža Zupančiča je končal leta 2004 z vlogo McCanna v predstavi Zabava za rojstni dan H. Pinterja in z isto temo leta 2006 tudi diplomiral.
Jeseni leta 2004 je postal član ansambla Prešernovega gledališča v Kranju, kjer je v šestih sezonah odigral 25 vlog, tudi v nagrajenih uprizoritvah; za vlogi Novinarja v Blazno resno slavni D. Muck in Petra v Partnerskih odnosih T. Partljiča je bil na festivalu Dnevi komedije v Celju leta 2007 in 2008 imenovan za komedijanta večera, za vlogo v predstavi Muca Copatarica E. Peroci v priredbi D. Muck pa je skupaj s soigralci leta 2009 prejel nagrado zlata paličica. Poleg vlog, ki jih je v tem obdobju odigral na odru kranjskega gledališča, je na TV Slovenija sinhroniziral animirane filme, bral pesmi v Literarnem nokturnu na Radiu Slovenija, širokemu krogu občinstva pa se je priljubil kot Tine v televizijski nadaljevanki Svingerji (Pro Plus, 2008) in tekmovalec v prvi sezoni televizijskega šova Zvezde plešejo (2017).
V Gledališču Koper, kjer je kot študent zadnjega letnika akademije debitiral v krstni uprizoritvi dramatizacije Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem, se je zaposlil na začetku sezone 2010/2011. V svoji prvi koprski sezoni je nastopil kar v treh uprizoritvah in za vlogo Gašperja v igri za otroke Grozni Gašper T. Matevc (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica) prejel zlato paličico na festivalu Zlata paličica 2011, otrokom pa na našem odru ostal zvest vse do danes.
Prvo desetletje v igralskem opusu Igorja Štamulaka v Gledališču Koper zaznamujejo predvsem vloge iz komedijskega repertoarja: nastopil je uspešnicah Iztoka Mlakarja Sljehrnik in Pašjon (obe Gledališče Koper in SNG Nova Gorica, 2011/2012 in 2015/2016), opozoril nase kot Bruno v glasbeni komediji Parole, parole A. Nicolaja, kot Truffaldino v naslovni vlogi Goldonijeve komedije Sluga dveh gospodarjev (obe 2012/2013) pa tudi kot Župnik in Cankarjeva mati v krstni uprizoritvi komedije Vse o Ivanu M. Bulca (2013/2014). Da je »doma« v različnih komedijskih žanrih je dokazal z vlogami Roberta Zajca v bulvarni komediji (Totalno) katastrofalna večerja M. Camolettija (2016/2017), sodnika Isidora v doma in na tujem večkrat nagrajenih Barufah C. Goldonija in P. Lucića (Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, SSG Trst, INK Pula, 2017/2018), Evarista v muzikalu Ventilator po Pahljači C. Goldonija (Gledališče Koper in Novosadsko Gledališče, 2018/2019), policijskega inšpektorja Dragana v Sumljivi osebi B. Nušića (2022/2023), predvsem pa s tragikomično vlogo na videz krhke in zlomljene Gospe v Služkinjah J. Geneta (2019/2020) in Tereja v Ptičji farmi Jere Ivanc (Gledališče Koper in SSG Trst, 2021/2022).
V sezoni 2011/12 je z vlogo Petra Koracha v Testu L. Bärfussa (2012) dokazal, da se enako dobro kot v komičnih vlogah znajde tudi v dramskih. Najprepričljiveje je to potrdil z vlogo v drami Deklice ne bi smele igrati nogometa M. Buchaca, v katerem je lik Tonija oblikoval »poglobljeno in izbrušeno«, z vlogo Braneta v krstni uprizoritvi dramatizacije romana Jugoslavija, moja dežela G. Vojnovića (Gledališče Koper in Gledališče Prijedor) ter z vlogo nemočne in pohlevno ponižne žrtve, Indijca Gupte, v igri Indijc hoče u Bronx I. Horovitza, v kateri je »v polnosti odigral lok čustev od upanja preko obupa do skrajnega brezupa«.
Z enako odgovornostjo in veseljem pripravlja tudi predstave za otroke. Od sezone 2010/2011 v našem gledališču vodi delavnice prebiranja pravljic Skok v pravljico, od začetka leta 2023 pa skupaj z režiserjem Jako Ivancem pripravlja (in v njej tudi igra) gledališko nanizanko Z Igorjem po svetu; do konca sezone 2022/2023 je naše najmlajše gledalce povabil že na popotovanje po Veliki Britaniji, Franciji in Italiji.
Posodobljeno: marec 2024
